Fosilni kotiček

Arhiv

Kategorije

Joan Fontaine (1917 – 2013)

16.12.2013
Najbolje je, da sploh več ne odprem raznih filmskih portalov. Eleanor in Petru se je ta teden na nebeškem filmskem oblaku pridružila še Joan Fontaine, ki sem ji lani posvetila torto, tako da lahko rečem samo še tole:
Joan, počivaj v miru!
(In upam, da s sestro več nista bili na bojni nogi.)

  • Share/Bookmark

Peter O’Toole (1932 – 2013)

15.12.2013
Pa saj ni res! Spet smo prikrajšani za enega izmed zadnjih predstavnikov zlate dobe. Peter O’Toole, večni oskarjevski osmoljenec – kar osemkrat se je moral zadovoljiti zgolj z nominacijo, ki so ga l. 2003 končno nagradili s častnim zlatim kipcem. Karizmatičnega Irca se bomo spominjali po filmih, kot so Lev pozimi, Zbogom, gospod Chips, Becket, Kaj je novega, mucka?, Kako ukrasti milijon, Vladajoč razred, Kaskader, Najljubše leto, Mož iz Manče, Zadnji kitajski cesar, Troja … In ne, nikakor ne bomo pozabili na znamenitega Lawrencea Arabskega.
Peter, počivaj v miru!

  • Share/Bookmark

Eleanor Parker (1922 – 2013)

10.12.2013
Tako, pa smo izgubili še eno legendo. Eleanor Parker, trikratna nominiranka za oskarja (glavna ženska vloga v filmih Caged, Detektivska zgodba in Interrupted Melody), je včeraj preminula. Vsekakor igralka svoje dobe, klicali so jo ženska tisočerih obrazov, laikom pa je verjetno najbolj znana kot baronesa Elsa Schrader v mjuziklu Moje pesmi, moje sanje. Ogledate pa si jo lahko tudi v filmih Mož z zlato roko, Dolina kraljev, Vrnitev v mestece Peyton, Panic Button …
Eleanor, počivaj v miru!

  • Share/Bookmark

Ko je Harry srečal Sally

12.11.2013
KO JE HARRY SREČAL SALLY (WHEN HARRY MET SALLY)
Rob Reiner, 1989

Osemdeseta so napadala z danes kultnimi romantičnimi komedijami. No, priznajmo, da večinoma niso ravno odkrili tople vode, je pa to obdobje vseeno prineslo kakšen filmski biser. Mednje sodi tudi današnji filmček.

Še temnolasi in mladi Billy Crystal je cinični Harry Burns, trajno natupirana in še ne iznakažena od operacij Meg Ryan pa pikolovska Sally Albright. Srečata se kot sopotnika na poti v New York, kjer njuni osebnosti trčita druga ob drugo. Spoprijateljita se šele čez 10 let, vsak s svojo nesrečno ljubezensko preteklostjo, a imata zavidanja vredno prijateljstvo. Žal pa ”moški in ženska ne moreta biti prijatelja, ker vedno vmes poseže privlačnost”, zato je tudi njuno prijateljstvo postavljeno pred mamljivo preizkušnjo.
Bosta Harry in Sally še ostala prijatelja? Se bo potrdila filozofija privlačnosti? Več v kultni romantični komediji!

Harry: “Because no man can be friends with a woman that he finds attractive. He always wants to have sex with her.”
Sally: “So, you’re saying that a man can be friends with a woman he finds unattractive?”
Harry: “No, you pretty much want to nail them too.”

Izvrstno romantično komedijo z inteligentno spisanimi in brezčasnimi dialogi lepo tematsko uokvirjajo različne ljubezenske zgodbe starejših parov, na koncu seveda s ”tisto”, kako je Harry srečal Sally. Tako je, naslov pove bistvo filma, čeprav naj bi Nora Ephron dejala, da bi ga, če bi bila možnost, takoj spremenila. Film spremlja tudi kopica jazzovski klasik (npr. It had to be you) v izvedbi mladega Harryja Connicka Jr., ki nam ustvarjajo atmosfero starih ”Fred & Ginger” romanc.
Poleg naštetega je film v kult povzdignila znamenita scena, kjer Sally v restavraciji zaigra orgazem, nakar režiserjeva mati izusti znamenito: “I’ll have what she’s having!” Ideja je, kakopak, zrasla na zeljniku Billyja Crystala.
In kako se je komedija držala v času podeljevanja raznih kipcev? Ephronova je bila nagrajena z bafto za scenarij, prejela pa je še nominaciji za globus in oskarja. Za zlati globus pa so se potegovali še Reiner, Crystal in Ryanova. Film pa še danes drži zanesljive pozicije na AFI lestvicah, lahko rečemo, da popolnoma zasluženo.

Znamenita scena zaigranega orgazma v restavraciji.

  • Share/Bookmark

Zaplešimo na velikem platnu! (3. del)

12.10.2013
Tole jesensko deževje bi bilo sicer kar idealno za posnemanje Gena Kellyja, ampak raje ostanimo v topli sobi. Prehladi so hudič! Odlična glasba in … let’s dance! Za nekaj filmske inspiracije pa v spodnjem prispevku, mimogrede pa lahko še pokukamo na PRVI in DRUGI DEL.


Zaporniški rock in Smešni obraz

Kralj rock’n'rolla je vzel pregovor ”kuj železo, dokler je vroče” zares. Tako se je podal tudi v filmske vode. Sprva precej uspešno, potem pa precej mlačno in nezanimivo. Jetniški rock je tako eden njegovih prvih in tako najuspešnejših podvigov.
Everybody in the whole cell block, was dancing to the jailhouse rock.

Petdeseta so bila tudi vroča za Audrey Hepburn, ki je v Smešnem obrazu s svojim baletnim predznanjem očarala Freda Alstaira. Njen ples je tako postal tudi reklamni spot za GAP.
I rather feel like expressing myself now. And I could certainly use the RELEASE!


Beetle Juice in Veliki diktator

Po odlični risanki, ki so jo vrteli tudi v naši mladosti (Bubimir ftw), je ekscentrični Tim Burton ustvaril tudi kultni film. Takole je belo-črna črtasta pošast začarala omizje, da so pričeli z afriškim ritualnim plesom.
Day-o, Day-ay-ay-o. Daylight come and me wan’ go home.

Veliki diktator je poskrbel za kopico antologijskih prizorov, običajno ob spremljavi čudovite simfonične glasbe. Tukaj je Adenoid Hynkel, diktator Tomainije poplesaval z globusom.
Aut Caesar aut nullus, emperor of the world!


Povsem moderna Millie in Romeo in Julija

Lušten ples sta v tem manj znanem mjuziklu ustvarili tudi Julie Andrews in Mary Tyler Moore, ki baje še dandanes pleše step v dvigalih. Jah, tako delujejo dvigala, če jih ”pokvarijo” plesalke, ki vsak dan vadijo svojo vaudeville točko.
Oh, I love it! In the Ritz elevator all you do is go up and down.

Ples v maskah pa je bil usoden za najnesrečnejša zaljubljenca vseh časov, Romea in Julijo. Tudi v Zeffirellijevi ekranizaciji te Shakespearove tragedije, so plesali, in sicer na glasbo Nina Rote.
Forswear it, sight! For I never saw true beauty till this night.


Rimske počitnice in Zorro
Audrey pa ni plesala le v Parizu, ampak tudi v Večnem mestu. V Rimskih počitnicah je kot princesa na begu zaplesala z Gregoryjem Peckom in povzročila nemalo težav med že tako tremperamentnimi Rimljani.
You spent the whole day doing things I’ve always wanted to. Why? -I don’t know. Seemed the thing to do.

Strastni tango sta ubrala takrat še šarmantni Antonio Banderas in Catherine Zeta Jones. Zorro je takrat dokončno dobil srce svoje izbranke, pa tudi zaupanje njenega očeta, glavnega protagonista.
Would you care to try something more er … robust, or do you feel unequal to the task?

  • Share/Bookmark

Strašna resnica

23.09.2013
STRAŠNA RESNICA (THE AWFUL TRUTH)
Leo McCarey, 1937

Naravnost obožujem trenutek, ko na tv sprejemnku zagledam uvodno špico kakšnega črno-belega filma. Tako me je to nedeljo prijetno presenetil komercialni POP KINO, ki je zavrtel odlično screwball klasiko Strašna resnica.

Cary Grant je Jerry in Irene Dunne Lucy, zakonca, katera manjši nesporazum privede do ločitvenega postopka. Čeprav uradno še nekaj časa poročena, se začneta sestajati z drugimi, a ne moreta prekriti ljubosumnosti. Tako Jerry, medtem ko obiskuje skupnega psa Mr. Smitha, meče polena na romanco med Lucy in južnjaškim rančerjem Danom (Ralph Bellamy). Tudi Lucy mu ne ostane dolžna, saj s pretvarjanjem, da je Jerryjeva sestra, spravlja ob pamet nesojeno zaročenko Barbaro in njene starše. Njuna ločitev se tako znajde pod kar velikim vprašajem.
Bosta zakonca dokončala svojo ločitev? Kako bosta sprejela svoja nova ”nadomestka”? Ali jima je res namenjeno ločeno življenje?
Več v imenitni komediji Lea McCareyja!


Armand Duvalle: “I am a great teacher, not a great lover.”
Lucy Warriner: “That’s right, Armand. No one could ever accuse you of being a great lover.”

Ekranizirana komedija Arthurja Richmana je le še en dokaz, kako imenitno se Cary Grant znajde v screwball komedijah. Z ljubko Irene sta posnela tudi radijsko različico, potem pa sta se na filmskem platnu zaljubila še v My Favorite Wife ter Novčič za serenado. Za Strašljivo resnico pa je sprva pravzaprav dvomil o njenem uspehu, a se je njegov strah izkazal za napačnega. Zakaj?
McCarey je prejel svojega prvega oskarja za režijo, komedija pa še pet nominacij (glavna ženska vloga, stranska moška, film, scenarij in montaža). Tudi danes lahko pogumno zatrdimo, da uspešno konkurira bolj znani Težavni vzgoji.


Scena, kjer kmalu nekdanja zakonca ”veselo” nazdravljata skoraj dokončni ločitvi.

  • Share/Bookmark

Lasje

28.08.2013
LASJE (HAIR)
Miloš Forman, 1979

Poletje je že skoraj mimo, čas je, da znova zavihamo rokave. Za slovo od poletja pa danes malce hipijevsko obarvan ”pevski fosil”. Ja, spet mjuzikal. :)

Amerika bije vojno v Vietnamu. Claude Bukowski (John Savage) je preprost mladenič iz Oklahome, ki se odpravlja v New York, kjer se bo prijavil na vojaško usposabljanje. Vendar mu pot prekriža skrivnostna ”preppy” svetlolaska (Beverly D’Angelo) in skupina hipijev (noseča Jeannie, svetlolasi Woof in pobegli novopečeni očka Hud) z Bergerjem na čelu (Treat Williams), ki nekoliko zaustavijo njegovo vnemo po bojevanju. Claude je tako vržen v skrivnostni in barviti svet hipijev in LSDja, ki ga popolnoma očara. Vendar ga neizogibni vpoklic kmalu pošlje v popolnoma drug svet vojaškega usposabljanja. Berger in druščina se odločijo, da ga bodo obiskali. Vendar to ni mogoče. Zato se Berger odloči, da bo za nekaj ur zamenjal Clauda. A njihov načrt ni ravno najboljši …
Ali jim bo uspelo videti Clauda? Se bosta Claude in Berger še pravočasno zamenjala? Več v spevnem hipjevskem mjuziklu Lasje!


Prison Psychiatrist: “You have any sexual attraction towards men?”
Woof: “You mean if I’m a homosexual or something like that?”
Prison Psychiatrist: “Yeah.”
Woof: “Well, I wouldn’t kick Mick Jagger out of my bed, but uh, I’m not a homosexual, no.”

Precej drugačna filmska verzija uspešnega broadwayskega mjuzikla je bil otvoritveni film na festivalu v Cannesu. Mjuzikal je prejel dve nominaciji za zlati globus (najboljša komedija ali mjuzikal ter vzhajajoča moška zvezda – Williams), Forman pa tudi nominacijo za cezarja. Režiserki stolček je bil ponujen tudi Georgeu Lucasu, a ga je zavrnil zavoljo filma Ameriški grafiti. Je pa pri tem treba omeniti tudi zanimiv ”tagline” – ”Vojna zvezd” filmskih mjuziklov. Ja, Lasje ostajajo kult tako na odrih kot tudi na platnu.
Kot vsak mjuzikal se tudi Lasje ponašajo z odlično glasbo in s pesmimi, med katerimi je treba omeniti vsaj Aquarius, naslovno Hair in seveda najbolj znano, créme de la créme Let the sunshine in.


Scena prvega in ”usodnega” srečanja.

  • Share/Bookmark

Torta za: Roman Polanski

18.08.2013
Vse najboljše, Roman Polanski!
Danes praznuje okroglo osemdesetico verjetno najslavnejši poljski režiser Roman Polanski. Romek ima precej filmsko življenje – preživel je krakovski geto, najbolj znan pa je seveda masaker, ki ga je Charles Manson izvedel nad njegovo nosečo ženo Sharon Tate, kateri je posvetil svoj film Tess. Je tudi dobitnik oskarja, zlatega globusa, treh baft, dveh zlatih levov, zlate palme …


Kitajska četrt (1974) in Masaker (2011)

Ples vampirjev (1967) in Nož v vodi (1962)

Tess (1979) in Gnus (1965)

Rosemaryjin otrok (1968) in Pianist (2002)

  • Share/Bookmark

Pojmo v dežju

27.05.2013
POJMO V DEŽJU (SINGIN’ IN THE RAIN)
Gene Kelly & Stanley Donen, 1952

Ako dežuje čez vikende, naj nam pa preko ekranov sijejo klasike. Še posebej takšne, ki te kar silijo ven na dež, prepevat znamenito popevko.

Don Lockwood (Gene Kelly) in Lina Lamont (Jean Hagen) sta veliki zvezdi nemih filmov. A kaj, ko se približuje nova era govorečih filmov, s Pevcem jazza na čelu, ki grozi, da bodo nemi filmi pristali na smetišču zgodovine. Donu in Lini ne preostane nič drugega, kakor da svoj zadnji film posnameta v govoreči različici. Ni problema za Dona, a Lina nima ravno ušesu prijetnega glasu. Tako Don in njegov prijatelj Cosmo (Donald O’Connor) stakneta skupaj glavi in s pomočjo prijetne debitantke v poslu, Kathy (Debbie Reynolds) razmišljata ne samo o ”talkijiu” ampak celo o mjuziklu. Ta naj bi izpodrinil Lino in na njeno mesto postavil Kathy. Ampak tudi Lina ne bo sedela križem rok, saj ”ni neumna”.
Bodo uspeli predstaviti mlado Kathy? Bodo ljudje spoznali, da se zvok in slika pri Lini ne ujemata najbolje? Kaj bo z novonastalo ljubeznijo med Donom in Kathy?
Več v enem najuspešnejših mjuziklov!


Kathy: “Oh, no offense. Movies are entertaining enough for the masses but the personalities on the screen just don’t impress me. I mean they don’t talk, they don’t act, the just make a lot of dumb show. Well, you know … like that.”

Don: “You mean like what I do?”

Kathy: “Well, yes!”

Velikopotezni projekt za Gena Kellyja, ki pa se je izkazal za uspešnega, saj še dandanes velja za #1 mjuzikal vseh časov, je reden gost na vseh mogočih lestvicah, skratka top klasika mjuziklov. Kako ne bi – le kdo ob omembi Gena Kellyja ne pomisli na znamenit prizor v dežju? Prav tale antologijski prizor je bil posnet v enem samem poskusu, Gene pa naj bi povrh vsega imel tudi visoko vročino. Če že omenjamo Genov perfekcionizem – to je tudi sam večkrat priznal – O’Connor ni bil ravno navdušen nad njegovo tiransko režijo, ubogo novinko Reynoldsovo pa naj bi velikokrat spravil v jok, enkrat naj bi jo tolažil sam Fred Astaire. Ha, mogoče pa se je vse skupaj le splačalo, vsem vročinam, hospitalizacijam in žuljem navkljub.
Prav tale mjuzikal nam daje primere, ki so že prav ironični glede na samo zgodbo. Debbie, ki upodablja dvojnico za glas Kathy, je bila tudi sama pri nakaterih pevskih vložkih zamenjana z boljšo pevko. Tudi Jean Hagen nima vreščavega glasu, ki jo je zaznamoval najprej v Adamovem rebru, nato pa še v današnjem mjuziklu. Tako je glas dvojnice Kathy pravzaprav njen pravi glas.
Omenila sem že uspeh mjuzikla dandanes, a kako je bilo takrat? Zlati globus za O’Connorja in zgolj dve nominaciji za oskarja – za Jean Hagen in glasbo. V primerjavi z današnjim statusom precej skromno.


Najznamenitejša scena v mjuziklu.

  • Share/Bookmark

Torta za: Max von Sydow

10.04.2013
Vse najboljše, Max von Sydow!
Na današnji dan bo upihnil 84 svečk tudi eden izmed slavnih švedskih ”izvoznih produktov” Max von Sydow. Visokorasli Šved se je proslavil v filmih Ingmarja Bergmana, do danes pa je zaigral v toliko različnih filmih, da se je le stežka odločiti tiste najbolj prepoznavne. Na žalost njegovo vitrino ”pomembnih” filmskih nagrad krasi zgolj zlata palma iz Cannesa, pohvali pa se s prejetjem dveh nominacij za oskarja in zlati globus. Želimo mu še veliko odličnih vlog in morebiti tudi kakšno filmsko nagradico.


Hamsun (1996) in Največja zgodba vseh časov (1965)

Izganjalec hudiča (1973) in Zlovešči otok (2010)

Prebujenja (1990) in Havaji (1966)

Sovražniki za vedno (1999) in Trije kondorjevi dnevi (1975)

Posebno poročilo (2002) in Flash Gordon (1980)

Izredno glasno in nevejetno blizu (2011) in Osvajalec Pele (1987)

Sedmi pečat (1957)

  • Share/Bookmark
« Novejši zapisiStarejši zapisi »