Fosilni kotiček

Arhiv

Kategorije

Doktor Živago

23.10.2010
DOKTOR ŽIVAGO (DOCTOR ZHIVAGO)
David Lean, 1965

Na današnji dan, je bila Borisu Pasternaku podeljena Nobelova nagrada za književnost. Dobil jo je za svoj najbolj znani roman Doktor Živago, ki je leta 1965 doživel tudi filmsko adaptacijo. In če sem poštena, je to tudi (trenutno) edini primer, kjer mi je bil film boljši od knjige.

Zgodbo pripoveduje Jevgraf Živago (vedno odlični Alec Guinness), polbrat glavnega protagonista Jurija. Išče polbratovo hčerko, ki jo je rodila ljubica Lara Antipova. Jurij Živago (karizmatični Omar Sharif) se po materini smrti preseli k družinskim prijateljem. Postane spoštovani in odlični doktor, zaročen pa je s Tonjo (Geraldine Chaplin, hčerka velikega Charlija), skrbnikovo hčerjo. Lara Antipova (Julie Christie) je ujeta v zanke, ki jih je razprl materin prijatelj Komarovski (Rod Steiger), zaročena pa je z aktivistom Pašo (Tom Courtenay). Vse pa se spremeni z oktobrsko revolucijo. Živago je poslan na fronto, kjer spozna mlado prostovljko Laro. Čeprav sta si naklonjena, se odločita spoštovati svoja zakona. Ob vrnitvi iz fronte se zaradi sovjetske nadvlade za Živagove prične beda. Uidejo na posestvo Varikino. V knjižnici v sosednem Jurijatinu ponovno sreča Laro in se z njo spousti v ljubezensko razmerje. Ujamejo ga partizani, ki jim po dveh letih le pobegne. Pri Lari izve, da je Tonja odšla z očetom in otrokoma v Pariz. Obišče ju tudi ostareli Komarovski, ki ju obvesti, da sta opazovana, ker je Larin Paša (zdaj Strelnikov) padel v nemilost sovjetom. Tako Jurij odpelje Laro in njeno hčerko v dvorec Varikino. Znova ju najde Komarovski ter jim ponudi svoje varstvo v Mongoliji. Jurij prepriča Laro, da se pridruži Komarovskemu, sam pa zaostane. Bo odšel na vlak za Laro? Se bosta še kdaj srečala? Bo Jevgraf našel svojo nečakinjo? Več v epski melodrami Doktor Živago!


Komarovski: I give her to you, Yuri Andreevich. Wedding present.

Prav tako, kot je moral Pasternak zavrniti Nobelovo nagrado, je bil tudi film zaradi oblasti prepovedan v Sovjetski zvezi. Prvič je bil predvajan šele leta 1994. Lean je za vlogo Jurija hotel Petra O’Toola, v igri pa sta bila tudi Dirk Bogarde in Max von Sydow. Kasneje se je odločil za mladega Omarja, ki je tri leta prej igral Alija v njegovi epski mojstrovini Lawrence Arabski. Za Tonjo je bila predvidena Audrey Hepburn, vednar jih je na avdiciji Gerardine popolnoma osvojila. Producent Carlo Ponti, je sprva kupil pravice za ženo Sofijo Loren, ampak ga je Lean prepričal, da ni iz pravega testa, da bi igrala Laro.
Zanimivo je tudi dejstvo, da je bila za lokacijo predvidena (med drugim) tudi tedanja Jugoslavija, a je bila znova ovira – politika. Film je bil pravi hit, očitali so mu zgolj dolžino (sprva več kot 220 minut). Prejel je tudi 5 oskarjev (scenografija, fotografija, kostumografija, prirejeni scenarij in glasba), 5 kipcev pa je prepustil drugim (predvsem mjuziklu Moje pesmi, moje sanje). Vsekakor pa nam je še danes ostala ta prelepa melodrama in seveda Larina pesem.


Scena, ki je začela eno največjih filmskih ljubezni.

  • Share/Bookmark

Živi

18.10.2010
ŽIVI (ALIVE)
Frank Marshall, 1993

Te dni buri duhove skoraj čudesna rešitev čilskih rudarjev. Nisem mogla, da ob vsem tem reševanju ne bi pomislila na podobno zgodbo, ki je kakšnih 40 let nazaj pretresla Južno Ameriko. Po njej je bilo napisano mnogo člankov, knjig in biografij. Po istoimenskem delu Piersa Paula Reada pa je bil leta 1993 adaptiran uspešen film Živi.

Spremljamo polet urugvajskih ragbijašev na tekmo v Čilu. Žal pa jim polet ni usojen; zaradi nepazljivosti pilotov in goste megle zadanejo ob goro in strmoglavijo nekje sredi Andov. V snegu in peklenskem mrazu preživljajo grozo in bedo, hrane zmanjkuje, a pomoči ni od nikoder. Ko izgine še zadnji drobec hrane, so primorani, da se soočijo z dejstvom – ali poginejo od gladu ali pa se hranijo s trupli mrtvih tovarišev in pod vodstvom prej neodločnega Nanda (Ethan Hawke) in vročekrvnega Canesso (Josh Hamillton) sami poiščejo pot iz zasneženih Andov v Čile.
Ali bo želja po preživetju močnejša od etičnih vprašanj? Ali jim bo uspelo prečkati Ande in se rešiti mrzlega objema? Oglejte si Žive!


Narrator: After 20 years, you analyze a lot. You remember people, heroism. “The Miracle of the Andes”, that’s what they called it. Many people come up to me and say that had they been there, they surely would have died. But it makes no sense, because until you’re in a… situation like that… you… you have no idea… how you’d behave. To be affronted by solitude without decadence or a… single material thing to prostitute it elevates you to a sprititual plane, where I felt the presence of God. Now, there’s the God they taught about me about at school. And there is the God that’s hidden by what surrounds us in this civilization. That’s the God I met on the mountain.

Kot že omenjeno, je bil film posnet po knjižni predlogi Piersa Paula Reada. Vendar je prejel tudi veliko kritik na račun prevelike hollywoodizacije knjižne uspešnice. Očitali so mu, da je pravzaprav nemogoče posneti film po knjigi, saj se ne nanaša na same dogodke, ampak na občutja in doživljanje tragedije skozi oči preživelih. Očitali so mu tudi izbiro igralcev, katerih korenine so preveč severnjaške. Tudi sam Nando je upodobljen preveč leseno, kar bi lahko določili kot nekakšen ‘trademark” Hawkeja, ki je očitno vlogo v Društvu mrtvih pesnikov vzel preveč zares. Pri filmu sta sodelovala tudi dva preživela – Nando Parrado kot tehnični svetovalec in Carlitos Paez kot avtor Malkovichevega besedila.


Scena, ko spoznajo, da hrane močno primanjkuje in da so jih nehali iskati.

  • Share/Bookmark

Annie Hall

9.10.2010
ANNIE HALL (ANNIE HALL)
Woody Allen, 1977

1977 je Woody Allen posnel komedijo, ki bi jo lahko imeli kot ”tribute” njegovi nekdanji spremljevalki Diane Keaton.
Allen je Alvy, nevrotičen komedijant, ki nam pripoveduje ljubezensko zgodbo, ki jo je imel z navihano tepko Diane Keaton v vlogi Annie Hall. Spoznala sta se na tenisu in začela hoditi. Vendar pa je njuna narava vedno tresla temelje njune zveze. Končno se sporazumno razideta; Annie odide v Kalifornijo, kjer ima zvezo s Tonyjem (Paul Simon, polovica dueta Simon and Garfunkel), Alvy ostane v New Yorku. A vendar se odloči, da bo prepričal Annie, naj se vrne. Mu bo uspelo prepričati živahno Annie, naj se vrne nazaj? Bo njuna zveza preživela? Več v komediji Woodyja Allena!


Annie Hall: La-di-da, la-di-da, la la.

Kot sem že omenila, je film pravzaprav poklon Diane Keaton. Keatonova se je rodila kot Diane Hall, kličejo jo pa Annie. Posebnost filma je tudi značilnen Allenov pristop k filmu – nekoliko zmeden, nervotičen slog, komedija, ki te nasmeji, a obenem znervira, nelinearna zgodba. Film je doživel poklon, tako gledalcev, kot tudi kritikov. Prejel je 5 nominacij za oskarja, dobil pa je štiri kipce; za film, izvirni scenarij, režijo in glavno žensko vlogo. Prav Keatonova je s svojo vlogo in oblačenjem povzročila pravo modno revolucijo. In še danes je ostala prava Annie Hall.

Scena lovljenja jastogov. /Slike, ki jih posname Annie, visijo v njenem stanovanju, kar je jasno videno v sceni, ko pride Alvy ubit pajka./

Keatonova s svojim kipcem in značilno ”Annie Hall večerno toaleto”.

  • Share/Bookmark

Torta za: Kate Winslet

5.10.2010
Vse najboljše, Kate Winslet!

Igralka danes praznuje 35 let in ima za sabo že zavidljivo število raznoraznih vlog. Prav tako je lastnica oskarja za glavno žensko vlogo v Bralcu (The Reader), petkrat pa je pobrala samo nominacijo. Lahko smo prepričani, da nam bo v prihodnosti ponudila še precej odličnih igralskih kreacij.


Mali otroci (2006) in Hamlet(1996)

Titanik (1997) in V iskanju dežele Nije (2004)

Iris (2001) in Škandalozno pero (2000)

Krožna cesta (2008) in Večno sonce brezmadežnega uma (2004)

Razsodnost in rahločutnost (1995) in Bralec (2008)

  • Share/Bookmark

Spremenimo spol v filmu (1. del)

4.10.2010
Malce sem prebrskala po arhivu, da bi videla, koliko je filmov, kjer je glavni lik primoran, da spremeni svoj spol.
Danes je na vrsti ‘ženska -> moški’, kjer je na splošno veliko primerov, kjer ženska kot ženska ne dobi tistega, kar lahko dobi kot moški. Za razliko od komičnih filmov, kjer moški postane ženska, pa se žanr precej bolj nagiba k drami. Feminizem, pač.

Barbra Streisand je v mjuzikalu Yentl igrala dekle, ki se v želji, da bi študirala, preobleče v študenta. Zaplete se, ko se je primorana poročiti z dekletom, vrh tega pa je zaljubljena v prijatelja Avigdorja.

Julie Andrews si je nominacjo za oskarja prislužila v vlogo Viktorije, ki se v želji po uspehu preobleče v gejevskega transvestita Viktorja. Tudi v mjuziklu Viktor/Viktorija oblačila ne morejo zatreti ženskih čustev.

Shakespeare je v svoji komediji Dvanajsta noč glavno junakinjo Violo preoblekel v njenega brata dvojčka Sebastiana. Tudi Sebastian je ujet v ljubezenski trikotnik – ljubi grofa Orsina, ki ljubi Olivio, ki ljubi Sebastiana. Leta 1996 je Violo upodobila Imogen Stubbs.

Katharine Hepburn se je preoblekla v moškega v komediji Sylvia Scarlett. Sylvia se pretvarja, da je Sylvester, da bi z očetom pretentala policijo, ki jima sledi. Uspešno skriva svoj spol, dokler ne spozna Michaela.

Gwyneth Paltrow je za vlogo v Zaljubljenemu Shakespearu dobila (ne ravno zasluženega) oskarja. Kot aristokratinja Viola se pod pretvezo, da je fant, pridruži gledališki skupini. Vendar njena prava identiteta ne ostane skrita Willu Shakespearu.

Bolj zasluženo si je oskarja pridobila Hilary Swank v vlogo transseksualca Brandona v drami Fantje ne jočejo. Brandon je v zvezi z Lano, vendar je zaradi njegove preteklosti zveza obsojena na tragičen konec.

Končajmo z lahkotno komedijo iz 80’s, Fantje imajo prednost. Joyce Hyser igra Terry, ki je prepričana, da jo imajo zaradi ženskega spola za manjvredno. Preobleče se v dijaka, kjer mora uspešno manevrirati med svojo zvezo s fantom in naklonjenostjo do Ricka, pri tem pa se paziti osvajalske Sandy in pisati članek.

  • Share/Bookmark

Nekateri so za vroče

3.10.2010
NEKATERI SO ZA VROČE (SOME LIKE IT HOT)
Billy Wilder (1959)

V spomin legendarnemu Tonyju Curtisu, ki je v sredo preminil.

Jack Lemmon in Tony Curtis sta Jerry in Joe, glasbenika, ki sta priča gangsterskemu spopadu. Zato ju hoče gangster Spats Colombo ubiti. Odločita se, da se pod krinko pridružita skupini ženskih glasbenic, ki potujejo na Florido. Spoznata pevko Sugar (Marilyn Monroe), ki je navdušena nad novima prijateljicama – Daphne in Josephine. Na Floridi si oba junaka najdeta ”ljubezen” – Jerry ima kot Daphne na grbi starega milijonarja Osgoda Fieldinga Tretjega, Joe pa se pretvarja, da je sin naftnega mogotca in osvaja Sugar. Ju bo Spats našel na Floridi? Bosta Sugar in Osgold spoznala, kdo sta v resnici njuna ljubimca?
Več v komediji stoletja!


Jerry: Will you look at that! Look how she moves! It’s like Jell-O on springs. Must have some sort of built-in motor or something. I tell you, it’s a whole different sex!

Izvrstna komedija, ki bi morala biti posneta v barvah, vendar so se kasneje odločili, da zaradi preobrazbe v ženski bolje izgledata v črno-beli tehniki. Zanimivo je tudi dejstvo, da Josephinin glas ni glas Tonyja, ampak dvojnikov, ker je imel igralec teževe z visokim ženskim glasom.
Film je prejel oskarja za kostumografijo, nominiran pa je bil še v petih kategorijah. Prejel je tudi zlati globus za najboljši film, kipca pa sta dobila tudi Lemmon in Monroejeva. Film še vedno velja za najboljšo komedijo stoletja, po njem pa je bil tudi narejen broadwayski mjuzikal Sugar.

Scena, kjer Daphne pove Osgodu, da je v resnici moški.

  • Share/Bookmark