Rimske počitnice
William Wyler, 1953
Rim sicer velja za mesto FeFeja (Federica Fellinija), vendar mu je posebni ”tribute” izkazal tudi trikratni oskarjevec za režijo William Wyler. Rimske počitnice so kot nalašč za kratek imaginarni pobeg v prečudovito Večno mesto.
Gregory Peck je ameriški novinar Joe Bradley, ki dela v Rimu. Pot mu prekriža pobegla princesa Ann v podobi Audrey Hepburn. Joe izkoristi priložnost za masten tabloidski zaskužek, zato s pomočjo prijatelja fotografa Irvinga (Eddie Albert) princeso s pretvezo prijateljskega vodiča, ki je ne prepozna, popelje po Rimu. Vendar osebje palače in policija že išče pobeglo princeso, prav tako pa, kot je značilno za take žanre, vmes posežejo čustva.
Bosta Ann in Joe razkrila svoji pravi identiteti? Bosta nadaljevala svoje rimske počitnice? Kaj bo z Joejevim ekskluzivnim člankom? Več v simpatičnih Rimskih počitnicah!
Reporter: Which of the cities visited did Your Highness enjoy the most?
Princess Ann: Each, in its own way, was unforgettable. It would be difficult to — Rome! By all means, Rome. I will cherish my visit here in memory as long as I live.
Prijetna romantična komedija, ki je bila z majhnim budžetom kot prvi ameriški film celotno posneta v Italiji, je požela lep uspeh. Čeprav se mnogi strinjajo, da je zelo podobna prav tako uspešni Caprovi Zgodilo se je neke noči, lahko zatrdimo, da jo v nekaterih pogledih celo prekaša. Prvenec ameriške ljubljenke Audrey Hepburn, ki ji je prinesel oskarja, je na nek način tudi prvenec Gregoryja Pecka, ki je bolj znan po svojih ne ravno lahkotnih carygrantovskih filmskih vlogah. Kar se tiče nagrad – prejel je 10 oskarjevskih nominacij, k sebi pa so ustvarjalci stisnili zgolj tri (poleg Hepburnove v glavni ženski vlogi še kostumografinja Edith Head in scenarist Dalton Trumbo), ostale glavne je povečini pobral bolj epski Od tod do večnosti.
Scena pri Ustih resnice (Bocca della Verita), kjer je Peck ostal brez roke. /Trik, ki ga je izvedel, je krivec, da je nevedoča Hepburnova tako pristno kriknila./
Film ostaja uspešnica še danes, redno je ”gost” na AFI lestvicah. Kaj tudi ne bi bil, saj nam Rim v družbi Hepburnove in Pecka še bolj priraste k srcu.
Audrey Hepburn s svojim zlatim kipcem.
Torta za: Christopher Plummer
Danes je praznoval 82. rojstni dan kanadski igralec Christopher Plummer. Čeprav je na filmski sceni že kar precej časa, se ga večinoma prepoznava kot strogega kapitana Von Trappa v mjuziklu Moje pesmi, moje sanje. Svojo prvo nominacijo za oskarja je prejel šele leta 2009 za dramo Poslednja postaja. Želimo mu še veliko uspešnih stvaritev in tudi priznanje, kot si ga zasluži.
Waterloo (1970) in Imaginarij doktorja Parnassusa (2009)
Kralj Ojdip (1968) in Somewhere in Time (1980)
Čudoviti um (2001) in Mož, ki je želel postati kralj (1975)
12 opic (1995) in Pesem ptic trnovk (1987)
Insajder (1999) in Padec rimskega cesarstva (1964)
Moje pesmi, moje sanje (1965) in Poslednja postaja (2009)
Zaplešimo na velikem platnu! (1. del)
No, pa zaplešimo!
Grk Zorba in Tvegan posel
Le kdo ne pozna sirtakija, najbolj znanega grškega plesa? Ob znameniti melodiji je Anthony Quinn učil plesnih korakov Alana Batesa. Dance? Did you say DANCE?
Znameniti ples v nogavicah, ki je bil tudi večrat parodiran, pa je v filmu Risky Business izvedel Tom Cruise.
I like my old time rock’n'roll!
Robin Hood: Možje v pajkicah in Sabrina
Mel Brooks je znan, da v svoje parodije velikokrat vplete elemente njemu tako ljubih mjuziklov. V parodiji na znanega Kapucastega Roba so njegovi Merry Men tudi zaplesali.
We’re men, we’re men in tights, tight tights!
Bogie je v stopil (tudi) v plesne čevlje svojega filmskega brata Williama Holdena, ko je zapeljeval Audrey Hepburn.
It’s all in the family!
Vročica sobotne noči in Šund
Gospodiču Travolti je znamenito miganje z boki v diskasti Vročici sobotne noči prineslo svetovno slavo.
Gimme that night fever, night fever!
Da pa je še vedno plesalec je dokazal v Tarantinovi sodobni klasiki, kjer je twistal skupaj s Umo Thurman.
C’est la vie, say the old folks, it goes to show you never can tell!
Moje pesmi, moje sanje in Vonj po ženski
Julie Andrews in Christopher Plummer sta se prepustila romantičnemu Ländlerju in ugotovila, da ples ne pripomore k prekritju vzhajajoče romance.
Your face is all red. -Is it? I don’t suppose I’m used to dancing.
Al Pacino pa je kot slepi polkovnik osvajal in šarmiral s tangom.
You askin’ me to dance, Charlie?
Nekateri so za vroče in Amerikanec v Parizu
Na najbolj znano melodijo tanga je šaljivo plesal tudi v žensko zakrinkani Jack Lemmon s svojim milijonarjem.
Daphne, you´re leading again!
Skladnim korakom Genea Kellyja je v Parizu podlegla tudi Leslie Caron.
But oh my dear our love is here to stay.
Umazani ples in Bele noči
Ker nihče ne bo postavil Baby v kot, jo je Patrick Swayze postavil na plesni parket (in dvignil v zrak).
Cuz I had the time of my life and I owe it all to you.
Mikhail Baryshnikov in Gregory Hines pa sta uprizorila nepozabno step-baletno točko.
Don’t do this! He’s just a goddamn dancer!
Zgodba z zahodne strani in Je ali ni?
Ko si jezen in si sredi mjuzikla je udarna in temperamentna točka kot nalašč za sprostitev napetosti.
Life can be bright in America – If you can fight in America!
Sprostil se je tudi Kevin Kline, ko je ugotovil, da je pravzaprav ”macho man”.
Think about John Wayne, Arnold Schwarzenegger. Arnold doesn’t dance, he can barely walk!
Cilinder in Kralj in jaz
Da sta nepozabni plesni par, sta ”Fred and Ginger” dokazala v mnogih filmih, tudi v Cilindru.
Heaven, I’m in heaven.
Do kolena jima ne sežeta niti Deborah Kerr in Yul Bryner, čeprav sta s kostumi zasedla veliko več kadra.
Shall we dance? On a bright cloud of music shall we fly?
The Little Colonel in Footloose
S plesnimi koraki postane tudi stopnišče in odhod v posteljo zabava sta dokazovala Bojangles in Shirley Temple.
Now, you just watch!
V Footloosu pa je Kevin Bacon izvajal akrobacije in spravljal Dicka Solomona Johna Lithgowa v obup.
Hey, hey! What’s this I see? I thought this was a party. LET’S DANCE!
Pojmo v dežju
Recite kar hočete, ampak znamenito skakanje po lužah zaljubljenega Genea Kellyja je pa eden najlepših in najbolj antologijskih plesnih prizorov v filmski zgodovini.
Just singin’ in the rain, what a glorious feeling and I’m happy again!
Quo Vadis
Mervyn LeRoy, 1951
Leta 1896 je poljski romanopisec Henryk Sienkiewicz napisal svoj najbolj znani roman Quo Vadis?, ki mu je, poleg znamenite Trilogije, prinesel Nobelovo nagrado za literaturo. Najbolj znana ekranizacija je prav ta iz leta 1951.
Dogajanje je postavljeno v čas vladavine cesarja Nerona (Peter Ustinov). Mark Vinicij (Robert Taylor) se vrne iz bitk v Rim. Zaljubi se v lepo Lygijo (Deborah Kerr), ki pa je kristjanka in ne ugodi njegovim rimskim navadam dvorjenja. Lygija mu predstavi svojo vero, a je noče sprejeti. Vtem nori cesar žaluje za izgubo (kvazi)navdiha in v navalu norosti zažge Rim. Kljub opozorilom svetovalca Petronija (Leo Genn), sprejme idejo ljubosumne in spletkarske žene Popeje in krivdo zvali na kristjane. Ne zaveda pa se, da se njegova vladavina bliža koncu.
Ali bo Mark Vinicij sprejel novo vero za svojo? Bo krvi željna množica ugotovila, kdo je resnično zažgal Rim? Bo Resnica zmagala?
Več v mojstrovini Quo Vadis!
Nero: I weap for you, Petronius! One tear for you. One for me.
Quo Vadis, Domine? oz. Kam greš, Gospod? je stavek, ki naj bi ga izrekel sv. Peter, ko se mu je na begu iz Rima prikazal Bog. Prizor je prikazan tudi v filmu, napis pa naj bi bil še danes vklesan na steno cerkve, ki so jo postavili na tem mestu. Zgodba je fikcijska, a so v njej tudi resnične osebnosti (Neron in Petronij, avtor Satirikona). Če vam branje debelih romanov ne diši, se lahko ”šlepate” s stripom (izhajal tam nekje v 70’s v reviji Ognjišče) ali filmom. Predstavljena ekranizacija je dosegla uspeh knjige, ni pa ga presegla. Nominirana je bila za 8 zlatih fantkov, prejela pa ni nobenega. Vendar pa vseeno drži rekord števila uporabljenih kostumov (kar 32 000). Znano je, da sta bili glavni vlogi namenjeni Gregoryju Pecku in Elizabeth Taylor, a sta z zamenjavo ekipe odletela tudi onadva. Na srečo pa je vlogo Nerona sprejel Ustinov, ki je iz norega cesarja naredil nepozaben lik.
Vendar Poljaki ne bi bili Poljaki, če ne bi naredili tudi svoje različice. Leta 2001 je ugledal luč sveta njihov film, ki je narativno bolj dosleden in, glede na razvoj, tudi tehnično boljši. Odlična igralska zasedba pa je vseeno ostala v senci hollywoodskega spektakla.
Scena med Markom Vinicijem in Lygijo na vrtu.
Hitch contra Annie
Dvoriščno okno
James Stewart in Grace Kelly sta postala Javier Bardem in Scarlett Johansson.
Sever severozahod
Znamenita scena z letalom je vzela sapo Caryju Grantu in Sethu Roganu.
Marnie
Tatica Marnie je bila Tippi Herden, njen dvojnica pa je Naomi Watts.
Rebecca
Judith Anderson je strašila Joan Fontaine, danes Jennifer Jason Leigh to počne Keiri Knightley.
Tujca na vlaku
Z vlakom sta 1951 potovala Farley Granger in Robert Walker, 2008 pa Emile Hirsch in James McAvoy.
Vrtoglavica
Višine se je bala Kim Novak, pred Leibovitzevo pa se je boji tudi Renee Zellweger.
Kliči M za umor
Medtem ko je Grace Kelly telefonirala, jo je davil Anthony Dason. Na Charlize Theron pa preži neimenovani moški, sumljivo podoben Geoffreyju Rushu.
Rešilni čoln
V čolnu so sedeli John Hodiak, Tallulah Bankhead, Henry Hull, Walter Slezak, Canada Lee, Hume Cronyn, Heather Angel, William Bendix, Mary Anderson, nadomestili pa so jih Tang Wei, Josh Brolin, Casey Affleck, Eva Marie Saint (ena izmed Hitchevih žensk), Ben Foster, Omar Metwally, Julie Christie.
Ptiči
Tippi Harden ni bila samo Marnie, ampak tudi Melanie v Ptičih. Levo kot Melanie Jodie Foster.
Ujemite tatu
Tokrat je Grace Kelly družbo delal Cary Grant. Njuna dvojnika sta postala Gwyneth Paltrow in Robert Downey Jr.
Psiho
Ne moremo pa mimo najbolj znane Hitchcockove scene. Pod tušem sta izdahnili Janet Leigh in Marion Cotillard.
In zaključek/suma sumarum/epilog te objave? Že Gus Van Santov kader do kadra rimejk leta 1998 je dokazal, da so klasike zato, da se jih pusti na miru. Leibovitzeva je sicer naredila kar simpatičen poklon, a vendar so to scene, ki pripadajo zgolj in samo Hitchyju. No, Tujca na vlaku, Ptiči in Marnie se še kar dobro približajo njegovemu duhu.
Ocvrti zeleni paradižniki
Jon Avnet, 1991
Na začetku spoznamo Evelyn (Kathy Bates), žensko, ki jo je začela dajati kriza srednjih let. Mož jo ima za samoumevno, kazalec na tehtnici kaže odločno preveč kilogramov, počuti se prazno in neizživeto. Nekega dne v domu za ostarele sreča Ninny (Jessica Tandy), radoživo ženičko, ki ji začne pripovedovati zgodbo o dveh lastnicah nekdaj popularne kavarne Whistle Stop, kjer so prodajali ocvrte zelene paradižnike. Idgie (Mary Stuart Masterson) in Ruth (Mary Louise Parker) se po prvem srečanju, ki se je končal s tragično smrtjo Idgienega brata Buddyja, znova srečata in postaneta zelo dobri prijateljici. Ruth se sčasoma poroči s Frankom (Nick Searcy), ki nad njo izvaja psihično in telesno nasilje. Ko za to izve Idgie, odpelje prijateljico in njenega sina k sebi domov, kjer odpreta kavarno. Vendar Frank ne more prebaviti nizkotnega poraza, zato se vrne, da bi ugrabil sina. Poizkus ugrabitve se konča z njegovo smrtjo in ves sum umora pade na Idgie.
Je Idgie res ubila Franka? Kako se bo končalo njeno veliko prijateljstvo z Ruth, ki boleha za rakom? Ali bo Evelyn uspelo premagati krizo? Več v odlični ”ženski” drami Ocvrti zeleni paradižniki!
Ruth: You’re just a bee charmer, Idgie Threadgoode. That’s what you are, a bee charmer.
Drama je bila posneta po romanu Fannie Flagg, Fried Green Tomatoes at the Whistle Stop Cafe. Flaggova je napisala tudi scenarij, ki pa je na voljo režiserja postal manj lezbični. Režiser je dejal, da se je veliki ljubezni najbolj približal s prizorom, ko se Idgie in Ruth obmetavata s hrano. Film je požel hvalo tako pri kritiških kot pri gledalskih očesih. Prejel pa je tudi dve oskarjevski nominaciji (stranska ženska vloga za Tandyjevo in prirejeni scenarij).
Scena, kjer Evelyn prinese Ninny za rojstni dan ocvrte zelene paradižnike.
Torta za: Dustin Hoffman
Danes je dopolnil 74 let Dustin Hoffman, eden najboljših metodnih igralcev, ki ohranja čast igralstva v današnjih časih. Dvakratni oskarjevec (Kramer proti Kramerju in Rainman) in petkratni nominiranec za zlati kipec. Tudi preostalo kopico nagrad si je brezpogojno zaslužil. Zato je bilo toliko težje izločiti zgolj nekatere filmske stvaritve za današnjo torto. A vendar mu vseeno želimo še veliko odličnih filmov!
Vsi predsednikovi možje (1976) in Diplomiranec (1967)
Kapitan Kjuka (1991) in Zadnja priložnost, Harvey (2008)
Kramer proti Kramerju (1979) in Metulj (1973)
Lenny (1974) in Pasji dnevi (1997)
Pobegla porota (2003) in Polnočni kavboj (1969)
Tootsie (1982) in Prestopniki (1996)
Rainman (1988)
Brianovo življenje (Monty Python’s Life of Brian)
(MONTY PYTHON’S LIFE OF BRIAN)
Terry Jones, 1979
Britanska skupina komikov (no, plus Američan Terry Gilliam)je poleg nepozabnega TV šova Leteči cirkus Montyja Pythona posnela tudi tri celovečerce. Drugi je prav Brianovo življenje.
Komedija je parodija na Kristusovo življenje. Brian (Graham Chapman) je mož, ki živi v Judeji za časa rimskega imperija. Čeprav je sin Rimljana in ”rahlo radodarne” Judinje (Terry Jones), se z mržnjo proti rimski nadvladi (Michael Palin) pridruži skupini People’s Front of Judea pod vodstvom odločnega Rega (John Cleese). Vendar biti revolucionar ni lahko. Popisati mora obzidje (”Romanes eunt domus”), izvršiti ugrabitev poveljnikove žene in še marsikaj. Pri tem pa, čeprav nehote, da ljudem misliti, da je on mesija. In kot pravega mesijo tudi njega čaka čisto pravo križanje.
Ali bo Brian uspel s svojo vstajo proi Rimljanom? Ga čaka srečen ali nesrečen konec? Več v odlični komediji Brianovo življenje!
Judith: But why do you want to be Loretta, Stan?
Stan: I want to have babies.
Reg: You want to have babies?!?!
Stan: It’s every man’s right to have babies if he wants them.
Reg: But … you can’t HAVE babies!
Stan: Don’t you oppress me!
Reg: I’m not oppressing you, Stan. You haven’t got a womb! Where’s the fetus gonna gestate? You gonna keep it in a box?
Montyphytonska satira na Kristusa je bila že 1979 uspešnica, ostala pa je aktualna še do danes, tudi pri citiranju znamenitih, skorajda antologijskih dialogov. Pod producente te uspešnice se je podpisal celo slavni Beatle George Harrison, ki ga lahko ujamete v enem izmed prizorov. Verjetno ni treba posebej omenjati znamenite pesmi, ki so jo pod vodstvom muzikaličnega Erica Idlea peli na Chapmanovi pogrebni slovesnosti in si jo požvižgavamo še danes. Govorim seveda o slavni Always Look on the Bright Side of Life. Brez dvoma si jo tam gor prepeva tudi Brian – Graham Chapman.
Znamenita scena, kjer se ”vedno gleda na svetlo plat življenja”.
Peter ‘Columbo’ Falk (1927 – 2011)
Peter Falk, igralec, ki si ga bomo najbolj zapomnili ravno po vlogi Columba, je izgubil boj z zahrbtno Alzheimerjevo boleznijo. Igralec je za Columba prejel štiri emmyje in zlati globus, kar dvakrat pa je bil tudi oskarjevki nominiranec (za Murder. Inc in Pocketful of Miracles).
(beri naprej…)
Z odra na filmsko platno in vice versa (2. del)
Rent (Rent)
Modernejši mjuzikal v slogu rock opere. Nastal je po Puccinijevi operi La Boheme, prikazuje pa življenje mladih umetnikov v New Yorku. Originalna Broadwayska zasedba (med bolj znanimi sta Taye Diggs in Idina Menzel) je povečini zaigrala tudi v filmski verziji iz leta 2005, pridružila se jim je le Rosario Dawson.
Pesem: Seasons of Love
Mamma Mia (Mamma Mia!)
Nekaj desetletij po uspehih skupine ABBA je na podlagi njihovih pesmi nastal uspešen mjuzikal Mamma Mia! Louise Pitre je zablestela v vlogi Donne in si prislužila nominacijo za tonyja. Leta 2008 je bil posnet tudi filmski mjuzikal, v katerem je kot Donna zablestela Meryl Streep.
Pesem: Money, money, money
Lak za lase (Hairspray)
1988 je bil posnet film z voditeljico Ricki Lake. Nato je znani skladatelj Shaiman (poznamo ga kot pisca skladb za uvodne monologe Billyja Crystala na oskarjih) leta 2002 izstrelil uspešnico na Broadwayu. Marissa Jaret Winokur je zaigrala debelušno Tracy, Harvey Fierstein pa se je preoblekel v njeno mamo in si zaslužil tonyja. Leta 2007 sta vlogi zaigrala Nikki Blonsky in John Travolta.
Pesem: Good Morning Baltimore
Sanjska dekleta (Dreamgirls)
Podobno kičasto ero je leta 1981 opeval mjuzikal Sanjska dekleta. Pevke skupine The Dreams so upodobile Jennifer Holliday, Sheryl Lee Ralph in Loretta Devine. Uspešna je bila tudi filmska verzija z Jennifer Hudson, Beyoncé Knowles in Aniko Noni Rose. Obe Jennifer sta prejeli nagradi, prva tonyja, druga pa celo oskarja.
Pesem:And I Am Telling You I’m Not Going
Chicago (Chicago)
Bleščeč in uspešen je tudi Chicago. 1926 je bil napisan istoimenski roman, ki je bil osnova za mjuzikal, ki je doživel premiero leta 1975. Chita Rivera je bila Velma, Gwen Verdon Roxie, Jerry Orbach pa je upodobil koristoljubnega odvetnika Billyja. 2002 je prineslo filmsko verzijo, ki je požela uspeh na oskarjih. Catharine Zeta Jones je vloga Velme prinesla oskarja, Renee Zellwegger je kot Roxie ostala pri nominaciji, Richard Gere pa je (zasluženo) ostal spregledan.
Pesem: All That Jazz
Evita (Evita)
Malce manj kičasti je mjuzikal izpod rok Andrewa Lloyda Webbra. Rock opera o življenju argentinske prve dame, Eve Peron, je doživela premiero 1979. Legendarna Patti LuPone, Mandy Patinkin (oba sta prejela tonyja) in Bob Gunton so oživeli like Eve, Cheja in Perona. 1996 so se odločili, da bodo mjuzikal postavili tudi na filmska platna. Vloge so tokrat zapeli Madonna, Antonio Banderas in Jonathan Pryce.
Pesem: Don’t Cry for Me Argentina
Sweeney Todd: Hudičev brivec(Sweeney Todd: The Demon Barber of Fleet Street)
1979 je bila tudi premiera mjuzikla Sweeney Todd. Glavni vlogi sta odpela Len Cariou in Angela Lansbury ter si prislužila tonyja. 2007 je Tim Burton krvoločen mjuzikal ekraniziral v še bolj temačno verzijo. Vlogi je zaupal svojima ”muzama”, Johnnyju Deppu in Heleni Bonham Carter.
Pesem: Epiphany
(beri naprej…)
